V mlajši kameni dobi se je življenje ljudi zelo spremenilo.  Poljedelstvo in živinoreja sta ljudem omogočila stalno naselitev. Jame, skalne previse, spodmole in šotore so zamenjali za enoprostorne hiše grajene iz okoliških materialov.

Ostaline prazgodovinskih naselij so najpomembnejši arheološki vir za raziskovanje zgodnjih kmetijskih družb. Najdbe nudijo podroben vpogled v življenje prazgodovinske Evrope. Človek je uporabljal material, ki je bil v okolici. Zemljanke so bile izkopane v zemljo. Narejene so bile iz šibja in ometane z ilovico ter pokrita z lubjem, mahom ali slamo. V sredozemskem prostoru so našli posebno tehniko gradnje iz vodoravnih tankih plošč iz apnenca. V tej tehniki so grajene značilne hišice, ki jim v Istri pravijo kažuni in jih ponekod še danes lahko vidimo. V Franciji, južni Italiji in na Irskem imajo drugačna imena. Najstarejše oblike takih hiš segajo v 4. tisočletje pr.n.št. Kolišča so bila naselja, zgrajena na lesenih stebrih, zabitih v plitvo jezersko dno. Poznamo jih tudi na območju današnje Slovenije, na Ljubljanskem barju.  Doslej so na Ljubljanskem barju odkrili  več kot 40 koliščarskih naselij, ki so stala na jezerskih bregovih ali na poplavnem področju. Bivališča na kolih so nastala zaradi varnosti, dvignjena lega je omogočala boljši pogled na okolico.

Stonegange je najznamenitejši megalitski spomenik  mlajše kamene dobe. Znanstveniki menijo, da je prazgodovinski spomenik, nastal med letoma 3000 in 2000 pr.n.št. in še danes natanko ne vemo, kakšen je bil namen tega spomenika. Njegova postavitev je zahtevala velike tehnične napore, saj so posamezni kamniti bloki težki okoli 54 ton. Ob poletnem Sončevem obratu Sonce vzhaja, ob zimskem pa zahaja vzdolž osi, ki spomenik deli na pol. Nekateri arheologi sklepajo, da naj bi se tu občasno zbirali poljedelci, ki naj bi prirejali obrede namenjene čaščenju plodnosti zemlje. Druga skupina arheologov meni, da naj bi šlo za znamenja, ki so označevala meje območja pod nadzorom močnega vladarja. Uporabljali naj bi ga tudi kot opazovalnico zvezd in koledar.

 Učenci so izdelovali makete kažunov, zemljank in kolišč. Nekateri so se odločili za izdelavo Stonehanga, megalitskega spomenika, ki še vedno buri domišljijo arheologov in zgodovinarjev. Makete si jih lahko ogledate na hodniku pred učilnicama tehnike in likovne umetnosti.

Vsem ustvarjalcem velika zahvala,

Antonija Baznik