Šola v Gornjem Logatcu je bila ustanovljena leta 1814. Prvotno je bila enorazrednica, obiskovali pa so jo otroci iz Gornjega in Dolnjega Logatca. Ker šola ni imela svoji prostorov, je bila nameščena v mežnariji. Prvi učitelj na šoli je bil Janez Kranjec. Točno število otrok ni bilo zabeleženo. Devetega julija 1883 se je začelo zidati šolsko poslopje, ki je bilo slavnostno predano svojemu namenu 13. septembra 1884. Število otrok se je počasi večalo. Drugega oktobra 1880 je postala dvorazrednica, leta 1888 trorazrednica, leto kasneje pa štirirazrednica. V začetku leta 1900 je delovala tudi podružnična šola v Žibršah in sicer 2x tedensko. Leto 1922 je prineslo v šolo še peti razred, ki ga je hotela takratna šolska oblast zaradi “pomanjkanja dece” ukiniti, vendar je po vloženih protestih svojo odločitev preklicala. Drugo svetovno vojno je šola dočakala kot šestrazrednica z 179 učenci in šestimi učitelji. Imeli so celo knjižnico za učitelje in knjižnico za učence. Med vojno so v šolskem poslopju “gostovali” najprej Italijani, nekaj časa je bila v njem celo ambulanta in celo zapori. Konec vojne je bilo v šoli vpisanih 192 otrok v šestih razredih.

Ime šole se je skozi čas in različne oblike oblasti večkrat spreminjalo. Pod deželno upravo Vojvodine Kranjske je bila “Ljudska šola”, nato “Osnovna šola Kraljevine SHS”. Iz “Državne narodne šole” se je leta 1926 preimenovala v “Državna ljudska šola v Gornjem Logatcu”. Po vojni je šola nosila ime “Osnovna šola Gornji Logatec”, nato pa “Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec”. V novi Sloveniji je dobila ime “Osnovna šola Tabor Logatec”.

Več lahko izveste v publikaciji:

Vida Matičič: Od enorazrednice do devetletke