Ob začetku šolskega leta 2020/2021 smo na Arnesu pripravili nekaj tehničnih nasvetov in nasvetov o primerni in varni rabi tehnologije, predvsem kot pomoč staršem za lažjo vzpostavitev domačega okolja v primeru, da se otroci izobražujejo na domu.
Za uspešno izvedbo izobraževanja na daljavo priporočamo, da skušate otrokom zagotoviti:
- primerno delovno okolje,
- dovolj zmogljivo povezavo v internet,
- primerno in dovolj zmogljivo strojno opremo (različne naprave),
- ustrezno programsko opremo,
- e-identiteto (in e-poštni naslov) za možnost prijave in sodelovanje v šolskih spletnih aplikacijah,
- njihovo in ozaveščenost staršev o primerni in varni rabi tehnologije.
1. Primerno delovno okolje
V mislih imejte, da bo otrok za računalnikom presedel toliko časa, kot ga presedi v šolskih klopeh. Poskrbite, da mu bo dovolj udobno, da bo uporabljal ergonomsko opremo, da bo imel na voljo dovolj prostora in mirno okolje.
2. Povezava v internet
Kakšna internetna povezava je primerna za izobraževanje na daljavo?
Hitrost oziroma kapaciteto internetne povezave merimo v Mbit/s. Za osnovno delo na daljavo, ki velikokrat zahteva uporabo videokonferenčnih sistemov, svetujemo kapaciteto internetne povezave vsaj 5/1 Mbit/s na uporabnika, za bolj brezskrbno delo pa priporočamo 10/2 Mbit/s na uporabnika.
Pomembno je vedeti, da se z večanjem števila uporabnikov, ki hkrati uporabljajo isto internetno povezavo, potrebe po kapaciteti seštevajo – teoretično bi tako npr. trije učenci za istočasno spremljanje pouka na daljavo potrebovali povezavo s kapaciteto vsaj 15/3 Mbit/s.
Kako si uredite primerno internetno povezavo?
Vsako gospodinjstvo v Sloveniji ima možnost naročila internetnega priključka. Različni ponudniki lahko ponudijo povezave prek bakrenih vodnikov ali optičnih vlaken.
Večina ponudnikov ponuja povezavo v internet tudi v okviru paketa več storitev (internet, televizija, fiksna in mobilna telefonija). Pri paketnih nakupih je lahko skupek storitev včasih tudi cenejši, kot če bi naročili samo internetno povezavo.
Kaj če gospodinjstvo nima možnosti vzpostavitve internetne povezave prek fiksnega omrežja?
V primeru, da zaradi oddaljenosti bivališča ni moč vzpostaviti primerne povezave z uporabo bakrenih vodnikov in optična povezava ni na voljo, je v večini primerov moč za povezavo uporabiti brezžično tehnologijo LTE oz. 4G.
Pri povezavah prek LTE nekateri ponudniki omejujejo količino prenesenih podatkov v mesečnem obdobju. Svetujemo vam, da izberete paket, ki takšne omejitve nima.
Kako svojo napravo povežete v internet?
V vsakem primeru mora ponudnik zagotoviti napravo, ki vzpostavi povezavo – imenuje se modem, in jo nato razdeli med hišne uporabnike. Prenosni računalniki se lahko povezujejo brezžično prek povezave WiFi ali žično, namizni računalniki pa večinoma potrebujejo žično povezavo.
V primeru brezžične povezave morate obvezno zaščiti dostop do svojega brezžičnega omrežja z geslom (svetujemo standard WPA2) – na ta način se bodo lahko na vaše omrežje priklopile le tiste naprave, v katere boste vpisali geslo. Če brezžičnega omrežja ne zaščitite z geslom, se nanj lahko priključijo sosedje oziroma vsi tisti, ki so dovolj blizu, da lovijo vaš signal.
Svetujemo vam, da ob prevzemu storitve prosite ponudnika, da vam pokaže, kako se napravo priklopi v omrežje.
V primeru uporabe brezžične tehnologije LTE je za povezavo uporabljen t.i. MiFi-modem, v katerega vstavite SIM-kartico (kartica, ki jo običajno vstavimo v mobilne telefone) poljubnega ponudnika. MiFi-modem zagotavlja malo WiFi-točko, na katero lahko priklopite do pet naprav hkrati. MiFi-modemi imajo pogosto lastno malo baterijo, za daljše delovanje pa potrebujejo električno napajanje, ki ga lahko zagotovi tudi USB-polnilec za mobilni telefon.
Kakšna je cena internetne povezave?
Cene osnovne povezave se gibljejo okoli 30 € mesečno, se pa lahko spremenijo z višanjem kapacitete povezave in dodatnimi storitvami. Svetujemo vam, da se posvetujete pri več operaterjih in jim naročite, da pripravijo ponudbo glede na vašo uporabo storitev.
Kontakti ponudnikov:
- Telekom Slovenije d.d., tel.: 080-8000
- T-2 d.o.o., tel.: 064-064064
- A1 d.o.o., tel.: 040-404040
- Telemach d.o.o., tel.: 070-700700
Ponudbo preverite tudi pri vašem lokalnem kabelskem operaterju.
3. Katere naprave potrebujete za izvedbo izobraževanja na daljavo?
Rezultati ankete, ki smo jo opravili po spomladanskem izvajanju učenja na daljavo, so pokazali, da večina slovenskih učiteljev in profesorjev meni, da so namizni ali prenosni računalniki najbolj primerne naprave za sodelovanje pri pouku na daljavo. Prenosnike, ki se napajajo tudi prek baterije, lahko lažje prenašamo po prostorih, namizni računalniki pa običajno ponujajo enake zmogljivosti za nižjo ceno. V obeh primerih vam svetujemo, da naj imajo računalniki vsaj/najmanj:
- procesor Intel i3 oziroma podobno zmogljiv procesor AMD (Ryzen),
- 8 GB delovnega pomnilnika,
- SSD-disk za shranjevanje podatkov.
V primeru, da se odločite za nakup namiznega računalnika, si morate priskrbeti tudi monitor, tipkovnico in miško – slednjo svetujemo tudi v primeru uporabe prenosnega računalnika.
Za priklop namiznega računalnika na brezžično omrežje je v večini potreben nakup brezžičnega USB-adapterja ali mrežne kartice.
Pri nakupu prenosnika bodite pozorni, da ima vgrajeno kamero, s pomočjo katere se bodo lahko otroci s svojo sliko vključili v videokonferenčne sobe. Pri uporabi namiznega računalnika je kamero potrebno dokupiti in priklopiti na računalnik.
Za boljši zvok in da otroci ne bodo motili ostalih članov družine, priporočamo uporabo slušalk (po možnosti takšnih z mikrofonom) .
Uporaba tiskalnika je priporočljiva oziroma smiselna, odvisno od načina dela – predvsem npr. takrat, ko računalniški zaslon ne zadostuje vsem potrebam ali pa daljše besedilo lažje preberete na papirju kot na zaslonu.
4. Programska oprema
Ob nakupu računalnika vam priporočamo, da ima že nameščen operacijski sistem – v slovenskem šolskem sistemu se v večini uporablja operacijski sistem Windows 10.
Osnovna programska oprema za nemoteno izobraževanje od doma je tudi zbirka pisarniških programov, ki jo med drugim sestavljajo aplikacije za urejanje besedil, za delo s preglednicami in za oblikovanje predstavitev. Učenci in dijaki naj preverijo (pri učitelju, računalnikarju oziroma informatiku), ali ima njihova šola vzpostavljeno storitev Oblak 365 – v tem primeru si lahko na svoj računalnik brezplačno namestijo zbirko pisarniških programov Microsoft Office.
Za enako delo pa lahko uporabijo tudi kakšno od priljubljenih brezplačnih odprtokodnih rešitev, kot je npr. pisarniški paket LibreOffice, s katerim lahko odpirajo in shranjujejo datoteke v istem zapisu, kot jih ustvarijo orodja Microsoft Office.
Da poskrbite za varnost, vam svetujemo, da po prvem zagonu na računalnik namestite/vklopite antivirusni program. Operacijski sistem Windows 10 že vsebuje antivirusno zaščito Microsoft Defender, prek šole pa si lahko uredite brezplačno uporabo programa F-secure.
Za brskanje po spletu in uporabo spletnih aplikacij je v Windows 10 že nameščen spletni brskalnik Edge, sami pa si lahko namestite dodatnega – v veliki meri se uporabljata tudi Chrome in Firefox.
Prav tako vam priporočamo namestitev kakšnega od bralnikov pdf-dokumentov – najbolj pogosta je uporaba Adobe Acrobat Reader DC.
5. Pridobitev in uporaba e-identitete in e-poštnega naslova
Za uporabo večine spletnih storitev v slovenskem šolstvu se morajo učenci v njih prijaviti z uporabo e-identitete, ki jo pridobijo na svoji šoli. Za prijavo v Arnesove in ostale storitve se uporablja AAI-račun.
Prav tako bodo učenci v nekem obdobju izobraževanja potrebovali e-poštni naslov. Svetujemo vam, da ga pridobijo na svoji šoli (e-poštni naslov naj vsebuje šolsko domeno).
6. Primerna in varna raba tehnologije
Zelo je pomembno, da sodelujete s šolo pri seznanjanju otrok z osnovami varne uporabe spletnih orodij. Šole bodo pripravile navodila, a brez podpore staršev ne bo šlo.
Pri uporabi spletnih orodij je lahko ogrožena zasebnost in s tem tudi varnost uporabnikov. Mnogi (komercialni) ponudniki v zameno za brezplačno storitev zahtevajo dostop do različnih podatkov o uporabniku (osebnih podatkov, vedenjskih vzorcev, lokacijskih podatkov …).
Prav je, da otrokom pojasnimo, da je varovanje zasebnosti na spletu izredno pomembno, saj so lahko včasih posledice razkritja povsem nepričakovane. Otroci so lahko na primer izpostavljeni posmehu ali nadlegovanju zaradi nečesa, kar so nehote razkrili z ozadjem, ki je bilo vidno v konferenci ali pri »domači video-nalogi«.
Za dostop v spletne učilnice naj otroci uporabljajo šolske e-poštne naslove, saj so naslovi, denimo vaši, če jih posojate otrokom, vidni vsem, ki dostopajo v spletno učilnico. Če so otroci premladi, da bi znali uporabljati e-pošto, jim lahko pri uporabi pomagate.
Z otroki se morate pogovoriti tudi o primernem vedenju na spletu. Nadlegovanje drugih udeležencev spletnega pouka, skrito snemanje videokonferenc in podobno, so izredno problematična obnašanja, ki imajo lahko resne posledice za storilca.
V času, ko otroci in mladostniki zaradi šolskega dela zelo veliko časa prebijejo za računalniki in pametnimi telefoni, so lahko bolj izpostavljeni različnim oblikam spletnega nasilja. Pomembno je, da se o uporabi spleta pogovarjate v družini in otrokom poveste, da se lahko tudi s težavami, povezanimi s spletom, obrnejo na vas.
Med delom z računalnikom so potrebni odmori. Z zdravstvenega vidika je priporočljivo, da vsak, ki dela z napravo z zaslonom, na 10 minut za 1 minuto gleda v daljavo (npr. skozi okno), da spočije oči, vsako uro pa si vzame 10-minutni odmor, ki vključuje sprehod in razgibavanje.
V okviru projekta Safe.si smo pripravili priporočila za starše, kjer najdete več informacij o varni rabi spleta.
