Težave pri matematiki razdelimo v dve skupini

a) diskalkulija

b) specifične aritmetične učne težave

Učenci s specifičnimi učnimi težavami v procesu poučevanja potrebujejo:

• razumevanje in pripravljenost odraslega, da se jim pomaga ;
• učenje po korakih;
• življenjsko in konkretno ponazorjene probleme;
• pomoč pri priklicu dejstev;
• učenje postopkov s pomočjo opor in pripomočkov (tabele, kartončki s postopki, plakati);
• uporaba žepnega računala (saj nekateri učenci kljub večletnemu urjenju niso uspeli avtomatizirati določenih aritmetičnih spretnosti npr. poštevanko);
• učenci z bralnimi težavami potrebujejo pomoč pri branju navodil, besednih problemov;
• učenje organizacije zapiskov, opore za učenje korakov v postopku;
• organizacija vrstniške pomoči;
• partnerski odnos s starši starši;
• potrebujejo konkretna in razumljiva navodila ter nasvete, kako naj pomagajo svojemu otroku pri učenju matematike;
• spodbujanje, razvijanje učenčevih močnih področij in pozitivne samopodobe.

Kako starši ugotovite, da ima otrok specifične učne težave pri matematiki:

• • otrok računa izključno s pomočjo prstov ali konkretnih predmetov;
  • otrok nima razvitih številskih predstav;
  • velike težave ima pri prehodu čez desetico (npr. 7 + 5);
  • ne razume pojmov desetica, enica;

v obsegu do 100 računa izključno s pomočjo tabele oz. stotičnega kvadrata;

• kljub vajam se ne zmore naučiti poštevanke;
• pri zapisovanju dvomestnih števil npr. namesto 87 zapiše 78);
• težave ima že pri enostavnih računskih operacijah;
• težave pri reševanju in razumevanju besedilnih problemov.