V petek, 5.2.2016, smo odpravili v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali predstavo Kako osvojiti fanta (4simpl koraki), razstavo Hamlet na Slovenskem in nato Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki.
Zgodba predstave Kako osvojiti fanta (4 simpl koraki) govori o prijateljicah. Laura, ki jo je odlično uprizorila igralka Patrizia Jurinčič, je energičen in svojeglav lik, ki je mnogokrat popestril predstavo. V kožo njene najboljše prijateljice Maje se je oblekla Urška Taufer, ki je po mojih podatkih tudi avtorica besedila, Obe vlogi je po mojem mnenju opravila z odliko. Zgodba govori o prijateljicah Lauri in Maji, ki živita v družinah, ki sta na eni strani zgledna in urejena, v drugem primeru pa se družina ubada z alkoholizmom ter razdorom med člani. Maja se zaljubi v sošolca Matica in Laura ji pomaga izpeljati nalogo osvajanja. To naj bi bila osrednja zgodba, a se mi zdi, da se za klasičnimi najstniškimi čustvenimi zdrahami skriva zgodba s precej globljo vsebino. Skozi hudomušne dialoge ter s prepletanjem rapa, songov in plesa se zgodba obrne s kritičnega stališča na družbo, v kateri je treba marsikaj postaviti za lepši svet. Zgodba se dotakne tudi šolskega izobraževalnega sistema pri nas. Kako mnogi ne pustijo šolarjem, dijakom povedati svojega mnenja ter si želijo imeti le učence, ki poslušajo ter si zapisujejo. Na koncu sledi nenaden preobrat. Maja osvoji Matica, ki ga je polega Jakoba, očetov Mihe in gospe, odigra Ilija Ota, družina Laure se ponovno zbere ter skupaj preživi novoletni večer. Majina družina pa zaradi pomanjkanja ljubezni, iskre in zanimanja razpade. Med igralci je še Lovro Finžgar, ki si je nadel obraze Majinega očeta, Darka Metalka ter učiteljic. Zelo mi je bila všeč scena, ker je bila narejena tako, da se je hitro spreminjala in čakanje ni bilo potrebno. Prav tako se mi je naježila koža, ko sem ugotovil, da pravzaprav igralci znajo igrati instrumente in da je za glasbo poskrbel eden od igralcev, Ilija Ota.
Ob koncu predstave smo si v preddverju Cankarjevega doma ogledali razstavo o Hamletu na Slovenskem. Narejena je bila na čast angleškemu dramatiku Williamu Shakespearu, saj je letos 400 let, odkar je umrl. Razstava je bila preprosto narejena iz panojev, na katerih so bili razni podatki o Hamletu. Bila je obogatena s kostumi likov iz drame. Prva uprizoritev Hamleta pri nas je bila leta 1899, z glavnim igralcem Rudolfom Inemannom. Skozi razstavo te na prisrčen in posrečen način popelje zgodba o Hamletu, ki so je v strip spremenil Andraž Potrč. Gotovo bi si razstavo podrobneje pogledali, če bi bilo več časa.
Tako pa smo se hitro odpravili naprej, proti Vrhniki, rojstnemu kraju našega velikega pisatelja proze in poezije – Ivana Cankarja. Ogledali smo si njegovo spominsko hišo, ki je bila uničena v 
požaru leta 1879. Leta 1883 je bila na pogorišču zgrajena nova. Ivan je na klancu preživel svoje otroštvo. Oče, ki je bil krojač, je družino zapustil, zato je Ivan ostal s svojimi 11 sorojenci in mamo sam. Že v svojih mladostniških letih je kazal nadarjenost za pisanje. Napisal je vrsto del (pesniško zbirko Erotika, roman Na klancu, dramska besedila Hiša Marije pomočnice, Hlapci, Za narodov blagor …). Ogled hiše mi je bil načeloma všeč, a nisem dobro vsega slišal in videl, saj je hiša skromna in majhna, nas pa je bilo kar nekaj.
Kulturni dan mi bo ostal v lepem spominu. Urnik je bil natrpan in ogledali smo si veliko. Od vsega pa mi je bila najbolj všeč gledališka predstava.
Filip Petrovičič Renčof, 9.a
