Zapuščina antične Grčije je edinstvena. Iz antične Grčije izvirajo izrazi politika, muzej, Pitagorov izrek, demokracija, olimpijske igre, vijak, tiran, alfabet, filozofija, Sizifovo delo, gimnazija, maraton ter drugi. Zato že tradicionalno na šoli s sedmošolci obeležujemo kulturni dan na omenjeno temo.

Pri slovenščini so učenci odkrivali antične bajke, jih brali in predstavljali. Pri pouku zgodovine smo spoznavali, kaj je Grke kot skupnost povezovalo. Kljub temu, da so Grki verjeli, da za nepojasnjenimi naravnimi pojavi stojijo bogovi, ki po svojih željah in potrebah krojijo podobo sveta,  je Grčija zibelka številnih sodobnih znanosti. Z opazovanji in meritvami so zasnovali matematiko, fiziko, astronomijo, zgodovino in filozofijo. Postavili so temelje dramatike, gledališča, glasbe in klasične arhitekture. Grki so bili začetniki demokracije in oblikovalci temeljev evropskega kulturnega in umetnostnega izročila. Takratni duh časa so zaznamovale olimpijske igre, zato smo temu področju namenili posebno pozornost.

V duhu gesla: »višje, hitreje, močneje«  smo zadnjo uro uprizorili olimpijske igre. Kralj je odprl igre in svečenici sta prižgali olimpijski ogenj.  Tekmovali smo v treh športnih disciplinah in za zaključek sta razreda tekmovala še v znanju. Slovesnost smo zaključili s podelitvijo venčkov.

Naj zaključim s Sokratovim rekom: »vem da nič ne vem«. Resnično modrost spoznamo, ko uvidimo, kako malo zares razumemo o življenju, o drugih, svetu okrog sebe.  Hkrati je to spodbuda za vseživljenjsko učenje in spoznavanje novih neodkritih področij in premagovanja meja znotraj nas samih. To pa je bila tudi spodbuda za naše učence.

Fotografije

Antonija Baznik

 

(Visited 44 times, 1 visits today)