V sredo, 28. 2. 2018, so si učenke in učenci iz 1. triade na centralni šoli skupaj z učenci 1. triade na POŠ Hotedršica v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledali lutkovno predstavo z naslovom MOJCA POKRAJCULJA.
V naši osebni knjižnici zaseda Mojca Pokrajculja pomembno mesto. Ampak: kaj pa je pri Mojci Pokrajculji takšnega, da se nam tako močno vtisne v spomin in nas spremlja skozi življenje?
Verzija pravljice, ki so si jo ogledali učenci je v priredbi Eke in Brine Vogelnik v primerjavi s koroško ljudsko pravljico, ki jo je zapisal Vinko Möderndorfer, lahkotnejša. Zajčku ne polomijo nog, lisjak ne potrebuje toplega zavetja Mojčinega piskrčka in čebele preživijo. Tudi krivca, tistega, ki je polizal med, razkrijejo drugače – tat se nevede izda kar sam. A kljub številnim razlikam Mojca iz predstave še vedno ostaja Mojca Pokrajculja. Pokaže nam, da si, ne glede na to, kaj si in kdo si, zaslužiš topel sprejem in pomoč v stiski. Nauči nas, da je jezik univerzalen in da ni pomembno, v katerem jeziku jočemo in v katerem se smejemo. Če smo dovolj odprti, vstopimo v svet drugačnih dimenzij, drugačnega časa in govorečih živali. Sprejemanje in sobivanje je ključ do izgradnje družbe, ki bo lahko živela v simbiozi s planetom.
Dobrota, prijateljstvo, pohlep, laž so temeljne človeške lastnosti, ki nas popeljejo skozi Mojco Pokrajculjo. Dobrota je vedno dobrodošla, tudi do tistih, ki niso naši prijatelji. Kar pa se tiče laži – ta ima kratke noge, tako da jo slej ali prej ulovimo. In če boli trebuh, si zapomnimo: nobeno pretiravanje ni dobro. Zmerno in skromno, pa bo. Toda ne obtožujmo prehitro … Vsakdo od nas bi se lahko poistovetil z lisico, saj je tisto, kar je prepovedano, vedno najslajše.
Klasična marionetna predstava, polna ubranega petja in dobre glasbe, je skoraj že pravi pravljični muzikal, ki sporoča, da smo lahko veseli takšnih prijateljev, kot so Mojca Pokrajculja in njena družbica, in ki nam, če storimo napako, z lahkoto odpustijo. Še lepše pa je, da imamo pravljice, ki o tem pripovedujejo. Zaradi teh in mnogih drugih skritih lastnosti pravljica nikoli ne bo izgubila svoje vrednosti.
Učence in učiteljice je predstava navdušila.
Darja Merlak, vodja KD
